Obnova orgel

OBNOVA ORGEL V CRNGROBU
Pojdi na vsebino
PROJEKT OBNOVE ORGEL V CRNGROBU

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu spada med najstarejše in umetnostno zgodovinsko najbogatejše cerkve na slovenskih tleh. Zunanjo podobo poudarja čokat zvonik z baročno kapo. Cerkev je svojo podobo dobivala tekom stoletij. Začetki gradnje segajo v 13. stoletje, ko je pri nas veljal še romanski slog. Med gotiko so bile poleg nove ladje cerkvi dodane številne freske. Okraševanje se je nadaljevalo v baroku, ki je cerkvi dodal bahav, barvit videz.

Stene cerkve danes krasijo številne čudovite slike in freske. Poseben zgodovinski pomen imajo freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega, edinstvene v našem gotskem slikarstvu, ker ponazorujejo življenje obrtnikov v 15. stoletju.

Na koru te stare cerkve se ponosno dvigajo piščali starih, umetniško izdelanih orgel. Originalni inštrument je leta 1649 izdelal orglar Tomaž Krek. Prvotne orgle so stale do leta 1743, ko so jih zamenjale sedanje, delo Janeza Janečka. France Pokorn v prvi monografiji o Loki opisuje crngrobske orgle kot biser kulturne dediščine, ki ima poleg zgodovinske vrednosti tudi izjemno umetniško vrednost kot dragocen inštrument in nepogrešljiv okras cerkve.
Omara orgel je marmorirana v rožnem tonu, ima pa izredno bogato izrezljane in pozlačene okraske, in sicer ne samo kot polnila nad piščalmi ali »uhlji« ob omari, ampak tudi po stenah in nad stropom, kjer so bogate vaze in medaljoni. Gotovo je ena najlepših orgelskih omar na Slovenskem v tej velikosti. Piščali so razporejene na treh poljih. Zanimivo je to, da stranski polji nimata vsako svoje piramide, kot je to običaj, ampak piščali padajo na vsako stran kot nadaljevanje srednjega polja. Ta način razporejanja piščali bolj poudarja vodoravno črto omare.
Tako ima Janeček tudi v Stični, na Sladki gori, v Rušah, na Pesku.

Orgle že 275 let služijo svojemu namenu, vendar se v zadnjem času ponovno kaže potreba po obnovi. Delno obnovo so orgle nazadnje doživele leta 1984, ko je orglarski mojster in konzervator Hubertus von Kerssenbrock iz Münhna očistil in zaščitil piščali, trakture in notranjost omare, na meh namestil elektromotor ter pod tipke v manualu vstavil filc, ki zmanjšuje ropot ob igranju. Zunanjost baročne omare je ostala nedotaknjena.
Za strokovno oceno obstoječega stanja smo se obrnili na priznanega in cenjenega orgelskega mojstra delavnice Orglarstvo Močnik. Ugotovil je naslednje:
Lesene piščali so močno napadene od lesnih zajedavcev, precej jih je že polepljenih z različnim materialom, da sploh še kaj zapojejo, nekatere pa skoraj ne pojejo več. Kovinske piščali so zaradi nestrokovnega uglaševanja in različnih »obnov« tudi precej poškodovane (razrezane in pomečkane). Tudi ostali leseni deli so napadeni od lesnih zajedavcev.
V notranjosti orgel je vse polno netopirjevih iztrebkov.
Pri mehu težave povzroča namestitev motorja in sistem za odpiranje zapornega ventila. Motor je nameščen na zgornjem mehu in tako onemogoča ročni pogon mehovja. Vrvica, ki zapira zaporni ventil, teče preko očesnih vijakov, kjer se občasno zagozdi.
Za temeljito obnovo bo potrebno orgle razstaviti do najmanjših delov in odpeljati v delavnico. Omara ostane na mestu v cerkvi in se med tem strokovno restavrira. Vse dele orgel se temeljito in ustrezno očisti ter zaščiti proti lesnim zajedavcem. Vse napadene dele se utrdi in premaže s šelakom, luknje pa zapolni z mešanico lesnega prahu in šelaka. Neuporabne lesene piščali se nadomesti s kopijami. Kovinske piščali se očisti, po potrebi poravna in zalota. Opremi se jih s pomičnimi uglaševalnimi obročki iz nerjaveče vzmetne pločevine zaradi zaščite izvirnega materiala pri uglaševanju. Obnovi se sapnice, piščalne deske, rastre, ventile, manualno in pedalno klaviaturo ter mehovje, kjer je potrebno usnje premazati s sredstvom za mehčanje. Ustrezno se uredi električni in mehanski pogon meha vključno z zapornimi ventili. Vse dele iz železa je potrebno očistiti rje ter zaščititi.
Opravi se strokovna obnova orgelske omare, ki zahteva delo na terenu in v delavnici. Najprej je potrebno odstraniti okrasje, zaščititi les, utrditi nosilne elemente omare, očistiti površino omare, odstraniti porumeneli lak, pobarvati poškodovana mesta ter premazati celotno površino z zaščitnim akrilnim lakom. V delavnici je potrebno izdelati manjkajoče lesene okraske, obstoječe očistiti, po potrebi prebarvati ali pozlatiti, ter na koncu namestiti nazaj na omaro.

Namen obnove je predvsem ohranjanje naše kulturne dediščine. Z obnovo orgel bo cerkev pridobila uporaben glasbeni inštrument neprecenljive zgodovinske vrednosti, hkrati pa bodo orgle zasijale kot nepogrešljiv okras v prostoru. Cerkev sicer služi svojemu bogoslužnemu namenu, prizadevamo pa si, da bi bila odprta javnosti tudi izven bogoslužnih dogodkov kot kulturni spomenik, ki je vreden ogleda in občudovanja. Obnova orgel bo omogočila tudi izvedbo glasbeno kulturnih dogodkov. V zadnjem času je bilo v Crngrobu kar nekaj obnovljenega (streha, drenaža, vodnjak pred cerkvijo, Layerjeve slike križevega pota, glavni baročni oltar).

Želimo si, da bi kulturni biser v Crngrobu zasijal v vsej svoji lepoti nam in našim zanamcem kot spomenik slovenske zgodovine. [zgibanka]

Pripravila: Gregor in Kristjan Voje,
foto: Alojzij Pavel Florjančič, Aleš Jezeršek, Marjan Smerke
Župnijski urad Stara Loka (dr. Alojz Snoj),  Stara Loka 63,  4220 Škofja Loka
 
Namen nakazila:  OBNOVA ORGEL V CRNGROBU
Koda namena: CHAR
TRR: SI56 3000 0001 1047 269
BIC banke:  SABRSI2X
Sklic: SI 00 1743-2018  
Nazaj na vsebino